Urošu Grilcu

Odprto pismo ministru za kulturo Urošu Grilcu

URESNIČUJETE NAČRT VELIKEGA BRATA – UBIJATE UMETNOST

Pozdravljeni, gospod minister!

Zgodovina ni ponudila prepričljivejšega dokaza o načrtnem razčlovečanju človeka s strani države, kot je vaš seznam književnih del, ki so upravičena do knjižničnega nadomestila. Močnejši razlog za javno obravnavo nekega primera si težko predstavljam – zato to odprto pismo.

Da je knjiga, prava knjiga, najučinkovitejši dejavnik učlovečevanja, o tem ni dvomov že od Aishila in Sofokleja do našega časa. Tako se je v zavesti človeka ukoreninilo dojemanje knjige kot svetosti. In ker knjiga krepi miselne in estetske procese, je bila od nekdaj moteča za državo in verske skupnosti. Za tiste torej, ki namesto spoznavajočih članov skupnosti, potrebujejo verujoče. Kljub temu zgodovina ne pozna veliko primerov javnega ubijanja knjig. Vladarji in verski voditelji so od nekdaj vedeli – tega se tudi danes še kako zavedajo – da z odkritim ubijanjem svetosti izgubljajo naklonjenost ljudstva. In so doumeli: knjigi – in umetnosti nasploh – spreminjajo predznak in jo čedalje močneje podpirajo. Knjigo, ki posameznika estetizira in učloveča, tako nadomešča tvorba v knjižni obliki, ki ogroblja in razčloveča. Na ta način država zagotavlja želeno javno podobo skrbnika duševnosti prebivalstva, hkrati pa pospešuje obrezdušenje in dokončno razčlovečenje. Kakšna peklenska iznajdba!

Jean Honore - Fragonard: Bralka

Gospod minister! Pred petimi leti je nevladna organizacija Plamenica izročila slovenskemu prebivalstvu mojo knjigo Kam greš, Evropa. S celovito razlago bitja in poslanstva umetnosti ter z analizo stanja na tem področju sem pokazal, da z močjo različnih tvorb oziroma vsebin, ki se prebivalstvu in izobraževalnemu sistemu izročajo kot umetnostna dela, država (pre)usmerja prebivalstvo, predvsem otroke in mladostnike, na napačno stran življenja. Na konkretnih primerih sem pokazal tragično učinkovanje »umetnosti« – najbolj brane knjige, glasba množic, razvpite likovne razstave, številni učbeniki ... – na relativizacijo večnih vrednot, sprejemanje napačnih življenjskih programov, odločanje za izrojene oblike spolnosti, oddaljevanje od Narave in potapljanje v misticizem ... To ropanje življenj prebivalstva pa drago plačujete z denarjem prebivalstva samega – tudi Murinih šivilj in Vegradovih delavcev.

Ničniki naprej – baklonosci stop

Gospod minister! Če bi bil 56. in 57. člen Ustave Republike Slovenije le en dan v veljavi (»... Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem ... Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo.«), bi se vi že zaradi knjižničnega nadomestila znašli v kazenskem postopku. Na prvem, drugem, petem in osmem mestu tega seznama za lansko leto so knjige (Primoža Suhodolčana, Dese Muck, Helene Kraljič in Mojiceje Podgoršek), ki otrokom in mladostnikom ponujajo zastrašujoče popačeno podobo življenja. Tem knjigam, ki lahko tragično preusmerjajo življenjsko pot bodočih odraslih, ste le za branost v lanskem letu namenili okrog 15.000 evrov iz proračunske blagajne. Na seznamu pa je 441 avtorjev. Koliko primerno merilo vrednotenja literarnega dela pa je branost – to so sicer dobro vedeli že predsokratiki – kaže dejstvo, da ste ustvarjanje Milana Dekleve (91. mesto) ovrednotili s 426,88 evra, a Cirila Zlobca (172. mesto) z 266,57 evra. Ustvarjanje denimo Saše Vuge (ustvarjalec, s katerim bi se ponašale najprestižnejše kulture sveta) ali Andreja Brvarja pa – po vašem vrednostnem merilu – ni vredno niti centa (dejstvo, da je knjižnično nadomestilo iznajdba Andreje Rihter, ne opravičuje vas, Žige Turka, Majde Širca in Vaska Simonitija – z minimumom strokovne in etične opremljenosti bi ga vsak med vami odpravil, Rihterjevo pa javno osramotil). Pa še – kakšna ironija! – s knjigo Kam greš, Evropa vam je bil v polni jasnosti predstavljen absurd knjižničnega nadomestila: »... nekaj časa po izidu so najbolj brane knjige, ki žgečkajo nizke (tudi nizkotne) strasti. Knjižnično nadomestilo je jasno sporočilo države pisateljem: sledite modi, ožite kroge zavesti, razširjajte polja nesmisla, pačite slovenščino, ustvarjajte popačene podobe življenja.«

Giuseppe Arcimboldo: Zemlja

S to knjigo – in zares, kakšna ironija! – sem vam zagotovil celovito estetsko analizo knjige Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo, ki je vsa ta leta upravičena do najvišjega zneska iz državne blagajne (»... dvorana je grmela. Bojni kriki so se mešali z ropotanjem bobnov, kričanjem trobent, razbijanjem zvoncev in tuljenjem.« Ljudje božji, ta kultni mladostniški roman se konča s sporočilom, da bomo nasprotnikom »populili perje«, da bo »vsak sodnik dobil svoj štrik« in da »tole je šele začetek«. V tej knjigi se glavni junak »prehranjuje izključno s sendviči«), ter knjige Dese Muck Lažniva Suzi (»... lagati je treba!« je temeljno sporočilo te lepljive pripovedi za mladostnike ... Kako, s kakšnimi besedami bomo izražali občutke, doživetja? »Suzi je bilo popolnoma jasno, da si je prejšnjo noč vse te podobe zasrala ...« Kako se potrjevati, zagotavljati občutek smiselnosti življenja? Avtorica je natančna: »nujno na motorju: Harley Davidson bi bil najboljši ... No, pa v rdečem fordu cabrioletu. Z odprto streho.«).

Propagandist Jankovićeve "Šravfenciger-umetnosti"

Tragično škodljiva sporočila in prav neverjetna nepismenost tretje odličnice z vašega seznama, Helene Kraljič, sem vam (in javnosti) predočil s knjigo skupine avtorjev Zemlja ima srce.

Vi, gospod minister, torej veste, kako je s tem, toda izvajate projekt razčlovečenja človeka v korist »krasnega novega sveta«. Ministrstvo za kulturo to sicer počne že vsa ta leta po osamosvojitvi (ni naključje, da se vladni resor, ki bi se po definiciji moral ukvarjati z umetnostjo in se imenovati Ministrstvo za umetnost, imenuje Ministrstvo za kulturo – ja, del kulture nekega ljudstva je tudi obračanje vola na ražnju ali metoda trpinčenja vojnih ujetnikov), vi pa ste »najuspešnejši« minister. Nikoli v Sloveniji – posebej v Ljubljani, kar je vaša in Jankovićeva zasluga od prej – ni bilo tako malo umetniških vsebin, a tako polno hrupnih razčlovečajočih tvorb, ki jih prebivalstvo sprejema kot umetniške stvaritve. In pred našimi očmi poteka razgradnja etičnega ustroja človeštva; dnevno opazno ogrobljanje človeka, mrtvičenje plemenitih občutkov, umsko pustošenje, tragično oddaljevanje od življenjskega smisla.

Francisco Goya: Zoper splošno blaginjo

Gospod minister! Vi, seveda, niste avtor projekta razčlovečenja človeštva. Peklenski izum je porodila povojna Evropa, ko je proizvedla več blaga, kot ga resnično potrebuje svetovno prebivalstvo. Ste »disketizirani« izvajalec. V vašem ravnanju nikoli ni bilo niti enega samega ukrepa, ki ne bi bil uglašen s projektom ustvarjanja »krasnega novega sveta«. Avtonomno dejanje – ta kategorija za vas ne obstaja. To ste potrdili že s sprejetjem Jankovićevega življenjskega programa: lokalna skupnost (občina) je podjetje, ki »zaposlenim« zagotavlja materialni standard, »lastniku« pa nenehno višanje dobička. V Jankovićevem programu pa, kot vidimo, ni umetnosti in drugih dejavnikov učlovečevanja (tisto, čemur vi rečete umetnost, je podobno vsebini, ki jo zviti »uspešni« direktor občasno uporabi za pomiritev izmozganih delavcev: večer šravfenciger–humorja ob razvodenelem vinu).

»Proizvajate« bolne ljudi

Če bi bili izgrajena osebnost, bi vi, gospod minister, znotraj okvirov, ki so za zdaj »zacementirani«, lahko marsikaj naredili. Knjižnično nadomestilo lahko takoj odpravite. S tem denarjem bi lahko zagotovili brezplačen obisk knjižnic – čedalje več je namreč tistih, ki za izposojo knjig nimajo denarja. Naprej, lahko bi takoj nehali plačevati »mačka v žaklju« (sofinanciranje bodočih knjig na osnovi vloge prijavitelja). Razen da na ta način najpogosteje sofinancirate škodljive knjige, je žakelj neredko povsem prazen – da, da, sofinancirate tudi le napoved knjig, ki nikoli ne bodo natisnjene. Razen tega so tovrstni razpisi le formula za okoriščanje posameznikov in interesnih skupin, vezana trgovina torej (tudi to sem pokazal v knjigi Kam greš, Evropa; potrjeno je tudi v časopisnih razpravah). Namesto tega naj ministrstvo natisne in vsaki družini izroči Zvezdico zaspanko in Alamuta, naslednje leto Medvedka Puja in Shakespearovo Milo za drago in tako naprej. Na ta način bi resnično prispevali k etični vitalnosti in spoznavni opremljenosti slovenskega prebivalstva, v skupno blagajno pa bi lahko takoj vrnili najmanj polovico sredstev, namenjenih knjigi. Koliko takojšnje in nemerljive trajne koristi le z enim logičnim ukrepom!

Jože Ciuha: Variacija na temo x

Gospod minister! Danes je zaradi lakote na našem planetu umrlo 40.000 otrok, starih do pet let. Včeraj tudi. In jutri bodo – to je povprečje že dvajset let. Ne umirajo pa, ker na planetu (in tudi v njihovih deželah) ne bi bilo dovolj hrane za vse. Umirajo zaradi neučlovečenih oziroma razčlovečenih odraslih, ki niso ozavestili življenjskega smisla. In so si – tisti, ki imajo to možnost – nagrabili veliko več, kot potrebujejo. Prilastili si nekaj, kar pripada tem otrokom. Zakaj to počnejo? Ker so sodobne države konstituirale družbeni ustroj, ki proizvaja bolne ljudi. Umetnost s spremenjenim predznakom pa je zaradi avreole svetosti najučinkovitejši dejavnik ustvarjanja bolnega človeka. Povzročanje umiranja otrok – otroci ne morejo biti in niso za nič krivi – je zločin. Tisti, ki v tem sodelujejo – bodimo odgovorni do izgovorjene besede – so zločinci.

Anej Sam