To smo mi
Plamenica - udruga za vječne vrijednosti
Kraljevec 35, 10000 Zagreb
Plamenica - društvo za večne vrednote
plamenica@plamenica.si
www.plamenica.si
GSM: +386 41 390 604
ID št.: 36941751
matična št.:2376644
zastopnik: Anej Sam
Galerija znanih osebnosti na območju bivše Jugoslavije, ki so v globini lastnega bitja avtentični kriminalci, prostiuti in vlačuge, odločajo pa o naših usodah – to je Kamo sutra. A zaradi takih knjig – veliko življenjske resnice, samomorilski pogum, daljnosežnih napovedi ... – avtorje praviloma križajo. Že na naslovnici te nenavadne knjige so, kot ubijalci lepe človeškosti, znani liki iz politike (Borut Pahor, Milo Đukanović, Rikard Gumzej, Aleš Zalar …), medijev (Bojan Požar, Jani Sever, Ninoslav Pavić; Stipe Orešković, Tanja Torbarina, Denis Kuljiš …), balkanskega podzemlja (Stanko Subotić Cane, Andrija Drašković ...), pa še umetniška slika veličastnega ženskega mednožja, v katero bodo romali naši robotizirani potomci, tako kot mi danes obredno odhajamo v nakupovalne centre. Preveč resnice – to pa boli, boli! In Anej Sam je še naprej na muhi številnih »ostrostrelcev«.
Čeprav je Kamo sutra uradno hrvaška knjiga, je resnično enako slovenska: dogodki in junaki so hrvaški in slovenski (tudi srbski in črnogorski), avtor pa je slovenski državljan, priseljenec iz Zagreba. Vsakega junaka je avtor obravnaval le kot nosilca občečloveških hotenj – nizkotnih ali vzvišenih, zlodejskih ali božanskih – in nam tako zagotovil brezčasno, vsakogaršnjo stvaritev. In zares: Kamo sutra se bere kot katerokoli dobro klasično delo. Večno bojevanje med dobrim in zlim. S to razliko, da junaki Kamo sutra niso časovno oddaljeni – so med nami, jih poznamo, srečujemo.
Čeprav je neposredni povod za pisanje te knjige neka druga knjiga (Gola istina dvojne pleyboyeve zajčice Nives Celzijus, ki se predstavlja kot hči Aneja Sama) in je v našem času ta povod zelo aktualen (vse, kar prinaša denar ali slavo, je dovoljeno, a z vlačugarskim ravnanjem medijev je vsako barvanje resničnosti uresničljivo), je dobro, da ga odmislimo. Lahko je namreč zavajajoč. Tako kot posegamo po Hamletu ali Malem princu, čeprav nas neposredni povod za njun nastanek ne zanima (ali nam sploh ni znan), nas Kamo sutra vabi kot bistvogled, kot močan dejavnik učlovečenja. Upoštevajoč posebnosti našega časa, nam je avtor izročil »dopolnjene« resnice o bistvu življenja.
Ob branju razprav o dvojnem učinkovanju knjige (učlovečujoči in razčlovečujoči), plemenitilni in razosebljajoči lepoti (sozvočje vseh sestavin človeškega bitja ali zgolj atraktivna pojavnost), o večplastnosti in puščobnosti spolnosti, razčlovečujočih učinkih tekmovalnega športa, o tragičnih posledicah brezpogojne ljubezni in božanskosti tiste zaslužene (do otroka ali kogarkoli), o prekletstvu fatalne vlačuge in božjepotništvu visokih moralnih likov in tako naprej, smo naravnost zadeti od bližine bistva besede. Razkrivajoč vlačugarsko naravo točasnih medijev ter njihovih botrov v sodstvu in visoki politiki, nam avtor v polni jasnosti predoča še eno posebnost našega časa: ljudje, ki so po lastni naturi avtentični cestni razbojniki, nam kot voditelji medijskih hiš in nosilci najvišje oblasti krojijo življenjsko usodo.
Originalna »dodana vrednost« knjige, ki jo je Anej Sam uvedel z delom Kam greš, Evropa – na tretjini strani, skozi celotno knjigo, objavlja najvišje miselne dosežke na področju literature in filozofije; več kot tisoč jih je, torej knjiga v knjigi – nadaljuje tudi s Kamo sutra. S to samozatajevalno gesto nam avtor zagotavlja reprezentančni vzorec duhovnega ustroja človeštva, hkrati pa lastno besedilo izpostavlja najzahtevnejši preizkušnji. Knjiga vsebuje tudi najcelovitejšo biografijo Aneja Sama doslej.
Čeprav je v hrvaščini, je že opazno, da bo knjiga razvnemala strasti tudi v Sloveniji – splošne knjižnice jo že naročajo, iskana je tudi na sedežu Plamenice, založniku pa je že bilo »dobronamerno svetovano«, naj jo umakne iz prodaje in izroči v koristen odpad.
Kamo sutra je monografskega formata, barvno tiskana na umetniškem 135-gramskem papirju, vezana s šivanjem in trdimi platnicami, obsega 228 strani. »Redko viden dizajn, kot kazalec spoštovanja knjige in bralca,« je zapisal komentator zagrebškega Večernega lista (14. in 15. avgusta 2010).
Naročilnica