»Slabo potlačena spolnost je zbegala marsikatero gospodinjstvo, dobro potlačena pa svetovni red.« To je pred dobrim stoletjem zapisal genialni avstrijski mislec in pisatelj Karl Kraus v knjigi Poslednji dnevi človeštva (imamo jo tudi v slovenščini).
Z govornice državnega zbora nenehno poslušamo od poslancev vladnih strank opozorila, da »moramo deprivilegiranim skupinam zagotoviti vsaj minimum človekovih pravic«. Brezpravne skupine (res je, noben odposlanec ljudstva ni robate tujke zamenjal z jasno slovensko besedo) pa so po njihovem razumevanju predvsem istospolno usmerjeni, Romi, priseljenci in migranti.
ISTOSPOLNOST VEDRI IN OBLAČI
Kakšen spletkarski um! Da so te skupine brezpravne? Poglejmo, s kakšno strokovnostjo in intelektualno opremljenostjo je samorazglašeni homoseksualec (Simon Maljevac) lahko minister. V jedru stranke Levica, ki opazno vpliva na upravljanje države, so tri osebe, ki razglašajo svojo istospolno usmerjenost (omenjeni minister, Nataša Sukič in Tatjana Greif). Med ljudmi, ki najmočneje vplivajo na vrednostni sistem družbe (medijski uredniki, novinarji, stalni komentatorji …), so večinoma istospolno usmerjeni. Manj je vidno, da večino največjih gospodarskih družb vodijo osebe iz skupine »brezpravnih« (istospolno usmerjeni in priseljenci), da upravljajo največ proračunskega denarja, zasedajo vplivne položaje v izobraževanju. O denarju, ki ga iz proračuna že dolga leta dobiva nevladna organizacija Legebitra za preusmerjanje otrok in mladostnikov na polje istospolnosti, najučinkovitejše humanitarne institucije lahko le sanjajo (vse to je preverljivo).
SLOVENCI IN DRUGI – KDO JE BREZPRAVEN
O »brezpravnosti« drugih … Primerjajmo mesečne prejemke brezposelnih Romov in priseljencev (iz socialne blagajne) s plačami slovenskih proizvodnih delavcev. Poglejmo, kako država obravnava nezakonita dejanja Romov in migrantov na eni strani ter Slovencev na drugi. Tovrstnih primerov je za obsežno knjigo – bila bi sila streznitvena.
V neki knjigi osvetljuje Ivo Andrić (edini literarni nobelovec z območja nekdanje skupne države) nek lik – spoštovanega družbenega odličnika, ki si lahko privošči kosila v elitnih restavracijah, pri kosilu pa vsakič naskrivaj spravi košček kruha v žep. In ga poje, takoj ko ostane sam. Ta človek v odraslosti ni miselno predelal močnega vtisa iz revnega otroštva in pozdravil travme – kot otrok je preživel tako, da je ob pomanjkljivem kosilu ukradel skorjo kruha. In čeprav v odraslosti bogat in spoštovan, se ni znebil strahu, da vsak trenutek lahko umre zaradi lakote. In še naprej mrzlično kopiči »skorje kruha«, da lahko preživi. Če pa je bil v preteklosti zaradi revščine poniževan in izobčen, je pri takem posamezniku potreba po kraji »skorje kruha« še močnejša. Predstavljajmo si tega človeka kot čuvaja kakšne blagajne!
V ŽRELU SPIRALE IZROJEVANJA
Tovrstne travme nastajajo žal na vseh področjih življenja, najpogostejše pa so na področju seksualnosti. Ker nam spolnost omogoča čudežna doživetja, erotično privlačnost pa doživljamo že v otroštvu, povsem nepoučeni, dogajajo se nam tudi neželena doživetja, z različnimi odtisi v duši, tudi travmatičnimi. Mnogi stopajo v odraslost pogreznjeni v seksualno psihopatijo. V odmiku od izvirne spolnosti vidijo taki posamezniki možnost seksualne in življenjske samouresničitve. In ker se to ne potrdi v istospolnem partnerstvu, ta oseba povečuje odmik do izvirne spolnosti. In že imamo registrirane pedofilske stranke in predlog zakona za potrditev »ljubezni med odraslimi in otroki« (»napredni« del sveta jim zaupa pripravljanje otrok za življenje), uzakonjene bordele z živalmi, dobili smo tudi prvi predlog uzakonjenj
slike in dokumentia nekrofilije. Številne oblike psihopatije delujejo namreč na način spirale. Ta pa je neskončna. Zato ima omrtvičena življenjska substanca močno potrebo po novem svetovnem redu, ki bo potrdil njen prav. Zato lastna stališča vztrajno vsiljuje zdravim organizmom; zato v »naprednem« delu Evrope že poteka dopoučevanje otrok o spolnosti; zato nove teorije spola in tako naprej.
KRAJA NI LE KRAJA – JE NOVA BITNOST
Odklon od človeške izvirnosti na kateremkoli področju življenja se ne kaže le v tistem, kar vidimo. Posledice strahu pred smrtjo zaradi lakote ali družbenega izobčenja zaradi neuspešnosti niso le kopičenje bogastva, zagotavljanje vplivnih položajev, akademskih nazivov in podobno. Tak posameznik ima močno potrebo po spreminjanju stvarnosti, po novi ureditvi sveta, v katerem bi se končno počutil varnega in sprejetega. Ta strah torej sooblikuje karakter posameznika, njegov življenjski program. Zato ne more (ne bi smel) biti čuvaj kakšne blagajne, oblikovalec zakonodaje in tako naprej.
ISTOSPOLNOST NI LE ISTOSPOLNOST – JE NOVA BITNOST
Posledica odklona od naravne spolnosti ni nikoli le potreba po zadovoljevanju spolnega gona z istospolnim partnerjem. Taka oseba ima namreč močno potrebo po uničenju duhovnega zaklada človeštva, kajti ta je najvišja ovira do novega svetovnega reda. A le ta novi red ji bo končno zagotovil seksualno in življenjsko samouresničitev. Strašen korak, resnično strašen, je že narejen – Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema desetletjema podpisala ugotovitev, da je istospolnost naravno stanje. Človeštvo pa te strašnosti ni ozavestilo. Da je nek proces (istospolnost), ki se konča z izginotjem vrste (če mu sledimo), naravno stanje ... Trdim, da zgodovina civilizacije ne pozna takega prepada človeškega mišljenja. In ta proces poteka. Le da izginja del človeštva – izginja namreč zahodna civilizacija.
WHO – NAJHUJŠA GROŽNJA ČLOVEŠTVU
Druga sestavina te strašnosti: ustvarjena je podlaga za uničevanje umetniških del od Homerjevega Odiseja (Homer slavi lepoto in trajanje ljubezni med Odisejem in Penelopo) do Kocbekove Črne orhideje (moški avtor je izročil najprepričljivejši opis ženske lepote – številni moški smo po branju te novele trajno zaljubljeni v junakinjo Katarino).
Ozavestimo: v osrčju najmanj polovice umetniških del na vseh področjih ustvarjanja je izvirna spolnost, genitalna sreča! A proces uničevanja umetnosti še kako že poteka – od ciljnega uničevanja umetnostne dediščine (naj omenim le delovanje Islamske republike v Siriji) do prizadevanja Centra nevladnih organizacij Slovenije in Legebitre za prepoved knjig (CNVOS bi prepovedal knjigo
Slovenija ima srce, ker je petletni fant zapisal, da je zaljubljen v deklico Majo; Legebitra bi skurila slikanico
Prav je – ni prav zaradi tega odlomka: »Hočem živeti čarovnijo življenja! Zato: Kuža naj bo kuža, lastovka naj bo lastovka, mami naj bo mami, ati naj bo ati!«).
KOALICIJA: ISIL – CNVOS
Aktivisti ISIL-a in CNVOS-a, navidezno različnih bregovi, pa imajo isti cilj: uničiti vse delujoče odtise antike in evropskega razsvetljenstva, zadnje dejavnike učlovečevanja človeka in lepotičenja sveta. In dobro jim gre. Ta mentaliteta je zagotovila že toliko dejavnikov razčlovečevanja in razlepotičenja, da se tudi akademiki zahodne civilizacije vlečejo za življenjem kot vegetativne mumije (niso opazili, da je WHO interesna skupina, ki deluje po logiki točasnega podjetja, tako da v zagotavljanju dobička uporablja vse tajkunske prijeme, svet pa jih razume kot odposlance Hipokrata – vrh znanosti in občečloveške skrbi).
Redki posamezniki, odposlanci Modrosti in Dobrote, so vse povedali in prezgodaj izgoreli. Tudi Kafka: »Svet, v katerem je še bilo nekaj smisla za življenje, je obsojen na propad. Svet, ki ga je nadomestil, ne zasluži, da v njem živimo.«
ALI STA NATAŠA PIRC MUSAR IN ROBERT GOLOB PRIPRAVLJENA JAVNO POVEDATI: OPOLDNE JE DAN?
Vem, da so to žalostinko prebrali nekateri iz kroga predsednice republike Nataše Pirc Musar in predsednika vlade Roberta Goloba. Kako koristno bi bilo izvedeti, ali so jim rekli: "Poglej to!" Vem, seveda vem, da noben državnik sveta ne more več zaustaviti tragičnega poteka civilizacije. Možno pa je vsaj malo zdramiti kakšno ledeno bruseljsko srce – potem se lahko zgodi verižni potek dramljenja in oblikovanje kritične mase, ki lahko upočasni kotaljenje strašnosti. Prvo dramilo pa lahko pride tudi iz male dežele. Poučen je hrvaški predsednik Zoran Milanović. Občasno javno pove, da Evropsko unijo vodijo duhovno zakrneli birokrati, ki o bistvu obstoja ne vedo nič (sicer zaradi drugih nesmislov). Vsi evropski odločevalci (in mnogi drugi) to izvedo. Dobri poznavalci stvarnosti opažajo, da to ni brez učinka. Zgodovina nas uči: številni veliki dogodki so imeli neopažen začetek.
Ali sta Nataša Pirc Musar in Robert Golob pripravljena javno povedati: opoldne je dan?