Odprta pisma

Redka odprta pisma mislecev vplivnim posameznikom so opazneje spreminjala stvarnost kot vse strokovne in fenomenološke analize stanja skupaj. Tudi umetniška dela, ki sprožajo procese estetizacije in učlovečevanja, ne razrešujejo aktualnih zapletov – delujejo na daljši rok.

Manet: Portret Zolaja

Z odprtim pismom predsedniku republike je Zola svojčas rešil življenje na smrt obsojenemu, sicer nedolžnemu generalu Dreyfusu – le z literarnim opusom, sicer močno humanistično naravnanim, te do neba vpijoče krivice ni mogel popraviti. Za razliko od splošnih analiz ali umetniških del, v katerih se lahko prepoznajo številni – kjer so številni krivi, pa ni nihče kriv in se nihče ne počuti pozvan na zagovor – pismo izpostavlja določeno osebo. V takšni ali drugačni luči. Vsekakor pa je neko osebo postavilo v stanje – govorim seveda o pismu z razlogom, ki je miselno dodelano in kvalitetno ubesedeno – ko ta mora ukrepati. S takojšnjim odzivom ali z opaznim spreminjanjem prakse. Afera Dreyfus je najbolj znana, sicer je precej primerov – od Voltaira do našega sodobnika, hrvaškega javnega intelektualca Predraga Matvejevića (odprta pisma številnim najvplivnejšim voditeljem sveta je 1986. objavil v knjigi Otvorena pisma) – popravljanja krivic z močjo odprtega pisma. In, seveda, kolikor bolj je pismo obvezujoče, več gorja (praviloma) prinaša piscu. Verjetno je tudi to razlog, da se javni intelektualci redkeje odločajo za to obliko popravljanja krivic.

V času, ko se je Zoran Janković pripravljal na prevzem vodenja vlade, se mi je zdelo nujno opozoriti na krivico, ki bi lahko doletela slovensko ljudstvo, ki je večinoma dobrohotno in, posledično, precej naivno. Na najbolj živ, neposreden način. Čeprav slovenski časopisi pisma niso objavili – razloge odklanjanja mojih besedil bom posebej pojasnil – se zdi, da so na videnje prebivalstva in držo Jankovića nekoliko vplivale že objave in razprave na spletnih straneh – bile so prisotne na vseh medijskih portalih.

Zaradi posebnosti odprtega pisma se bom tudi na ta način odzival na kakšno bolečo krivico, na napačen akord v harmoniji sfer. Zaenkrat tukaj, po tem pa morda tudi v knjižni obliki.