Poklic človek

Samomor človeštva, evoluiranje v neko novo razčlovečeno vrsto ali takojšnje korenito spreminjanje stvarnosti – to križišče usod razsvetljuje nova knjiga Aneja Sama. Križišče pa je tako dobro osvetljeno, da po tej knjigi ne bo več opravičila za napačno smer.

Prelistaj knjigo Poklic človek 

Preberi oceno Denisa Poniža

Preberi oceno Borisa Pahorja

Naročilo

S tremi kratkimi poglavji – O smislu življenja; Nova odgovornost; Ali se splača biti dober – na dobrih sto strani, nam avtor izroča zgoščeni duhovni ustroj človeštva v povsem uporabni obliki. Pripovedovanje o neznosnih nasprotnostih našega časa – množično umiranje od lakote in predebelosti; poglabljanje prepada med učlovečenim in razčlovečenim delom človeštva ... – je na nek čuden način očarljivo. Avtorjeve ugotovitve se nam v prvem trenutku zazdijo neverjetne, po tem pa se čudimo, da tega že zdavnaj nismo sami ugotovili. Vse se namreč dogaja pred našimi očmi. Po branju te knjige zaprepadeni ugotovimo, da mi nismo mi – smo tisto, kar so od nas naredili drugi. Kateri? Država, verske skupnosti, starši, intimni partnerji, navade ... Takega sebe pa nočemo. In kaj zdaj? Avtor je povsem jasen: Vsi imamo možnost, da rodimo sebe kot dobrega človeka. In se rešimo. Kako pa roditi novega sebe? Po prebrani knjigi ugotovimo: Preprosto. In se čudimo, da tega že zdavnaj nismo storili.

Ko vemo, da so bili številni misleci zmožni zaznamovati križišče usod – Homer, Solon, Heraklit, Ajshil, Demokrit, Sokrat, Seneka, Dante, Erazem Rotterdamski, Sveti Avguštin, Giordano Bruno, Swift, Voltaire, Schopenhauer, Nietzsche, Cankar, Krleža, Kosovel ... – se sprašujemo, zakaj se ni prevladujoči del človeštva na nobenem križišču odločil za pravo stran življenja. S knjigo Poklic človek razrešuje Anej Sam to uganko in popravlja pomanjkljivosti predhodnikov pri osvetljevanju križišča usod. Gre za način uporabe besed. Vse družbene norme, navade, vse možne vplive in vse avtoritete, podreja pravilni uporabi besede. Zato je njegova beseda resnični odraz doživetja oziroma nekega stanja. S takšnim razumevanjem uporabe besede, je možno vsako stanje – najbolj vzvišena človeška hotenja in najstrašnejše oblike razčlovečenja – »naslikati«. Pri realističnem upodabljanju stvarnosti pa dojemamo, da živimo v stekleni hiši. In ozavestimo: Vse bo povedano. Lepa človeškost bo nagrajena, gnusoba bo obsojena. S čistostjo realizma v slikanju ljudi in pojavov – bobu se reče bob, tudi ko govorimo o državnem suverenu, papežu, Bogu ... – je Anej Sam resnično zagotovil filozofski misli višji učinek.

Bogatenje besednega zaklada – avtor to zagotavlja s poživljanjem že pozabljenih a lepih starinskih besed ter ustvarjanjem novih (ta knjiga je lep primer novega liričnega klitja semen slovenskega jezika) – in izogibanjem okornim trendovskim tujkam, je dodatna vrednost te posebne knjige. S tem, da je tretjino prostora knjige prepustil slikarjem, nadaljuje avtor samozatajevalno ravnanje in omogoča bralcu višje estetsko doživetje (v knjigah Kam greš, Evropa in Kamo sutra je tretjino prostora prepustil številnim mislecem). In je zares koristno: ko se nam zazdi, da se avtor moti ali pretirava, ugotovimo, da so isto že prej dojeli (in nam z drugo izrazno obliko izročili) Giovanni de Modena, Rafael, Goya, Ciuha, Slana, Jagodič ...

S knjigo Poklic človek nam Anej Sam ponuja možnost za doseganje življenjskega smisla in predrugačenje neznosne planetarne stvarnosti. »Namišljeni guru« (ali kaj podobnega) – je lahko le prvi refleks ob branju te ocene. Po prebrani knjigi pa smo obdani z otožnostjo – če izgorevaš za splošno dobro, te imajo za splošnega sovražnika – in upom: Človek ima še nekaj možnosti.

Knjiga obseg 130 strani; formata 20x27 cm; barvno tiskana na umetniškem papirju; vezana s trdimi platnicami in šivanjem.