Človek in žival

Miroslav Kraljević: Avtoportret s psom

Človek in žival.

Ko Baudelaire opeva mačke kot bitja »mila in močna«, ali Byron časti psa, »ki srečen je, če zate v ogenj sme«, je to le potrditev, da enost Narave vidijo jasneje pesniki kot zoologi. Ko neko ljudstvo, ki je zaradi drobnih oziroma navideznih interesov žrtvovalo celotne živalske vrste, naenkrat neko žival proglasi za sveto, imamo na dlani tragično zmedenost človeške vrste.

Le redki posamezniki se pravilno opredeljujejo: živali pripadajo Naravi tako kot mi in jim moramo priznati pravico do obstoja. Pesniki pa v živalih začutijo čistost življenja, prepoznajo vez z jedrom Univerzuma. In vedo, da žival lahko veliko pomaga človeku pri osmišljanju življenja. To pa je največ. In jih opevajo.

Vsako obravnavanje živali kot nižjih bitij, bi morali doživeti kot napačen akord v harmoniji sfer. In se zdramiti. Ob novici, da »živalovarstveniki«, ki so pred desetletjem za »dobrobit« živali kriminalizirali Mileno Močivnik, danes delujejo kot kriminalna združba (Dnevnik, 8.3.2013), bi nas morala prežeti sveta jeza. Mi pa smo ravnodušni. Še en dokaz, da potrebujemo stik z živalmi zaradi krepitve etične vitalnosti.

Več: FB Anej in FB Plamenica