Slovenskemu narodu

Apel slovenskemu narodu

NE NASEDAJMO OBLJUBAM FURIJ KAPITALA POD LEVIČARSKIM PLAŠČEM – PREZIRAJMO NJIHOVO REVOLUCIJO

Ker je revolucija resnično potrebna, bi bila uresničitev napovedane revolucije tragična. Za narod tragična, za morebitne nove vladarje pa blagodejna.

Zakaj je revolucija potrebna (revolucija mišljenja in morebitni drugi revolucionarni ukrepi, v jedru življenja porojeni)? Tako kot boljši del človeštva, predvsem pa evropska ljudstva, slovenski narod odmira. Politiki tragičnih razsežnosti tega procesa ne dojemajo, misleci svoje naloge ne opravljajo – le revolucija (mišljenja…) je neka možnost. A revolucija je smiselna le, če prebivalstvu zagotavlja možnost samouresničenja na višji ravni učlovečenja.

Da snovalci revolucije (to je resnično skupina priložnostnih takoimenovanih levih intelektualcev) stvarnosti ne razumejo, ali pa kot najeti »revolveraši« določenega interesnega kroga delujejo, ubesedeni cilji s prvega protesta (29. oktobra v Mariboru) potrjujejo: »… izražanje nezadovoljstva nad politiko vlade premiera Janeza Janše … ta politika uničuje ne le državo, ampak tudi družbo in narod …« (Delo, 30. oktobra).

To je tragedija pičle ali skorumpirane pameti evropskih intelektualcev, ki ne vidijo ali nočejo videti boleče resnice, ki jo povprečno obveščen evropski kmet brez težav ubesedi: Ni rešitev drugi politik – vsi so isti ali podobni – kajti nesreča je v zakonodaji in etičnem sistemu, znotraj katerih politiki delujejo.

Rene Magritte: The Month of the Grape Harvest

Z revolucionarnim rušenjem aktualne vlade, bi oblast prevzel Zoran Janković. Del slovenskega prebivalstva in večina priseljencev bi to z navdušenjem sprejela, druge bi srd in malodušje prežela – delitve bi se poglobile. Narkotizirane množice bi stvarnost hitro streznila, vsi bi se na polju malodušja znašli, revolucionarna substanca pa bi bila potrošena – vladar bi lahkotno vladal.

Revolucionarni naboj brezvetrju izročen – bi bila prva nesreča revolucije. Druga je mentalni ustroj Zorana Jankovića. Pred kratkim je javno razkril življenjski nazor, po katerem je dovoljeno vse, kar ni z zakonom prepovedano (na vprašanje novinarja nacionalne televizije, zakaj sinovo podjetje na Cipru, je odgovoril: »To ni prepovedano«). Ozavestimo strašnost te življenjske razsrediščenosti. Ker vseh človeških stanj in dejanj ni mogoče »pokriti« z zakoni, oziroma ker so stanja, ko zakoni začasno ne delujejo, je življenje ideje pravičnosti zagotovljeno z delovanjem etičnega ustroja človeštva (tudi ko zakoni ne delujejo, nas etični vzgib odvrača – vzemimo ta primer – od polaščanja tistega, kar pripada drugemu ali vsem). Brez učinkovanja etične substance, ne more nobena zakonodaja zagotoviti obstoja učlovečenega človeka. Zakonski predpis (ki je lahko napačen, nejasen, dvoumen …, vedno pa je lahko spremenljiv) sprejeti kot življenjsko načelo, pomeni: ubiti človeka v sebi. A brez možnosti, da se uresniči na pravi strani življenja, se razčlovečen posameznik »rešuje« s kopičenjem bogastva in zagotavljanjem moči. Od bolečine sobivajočih povsem odtujen, se mu o kataklizmični prihodnosti niti sanja ne.

»Aktualna vlada uničuje narod« – nas s slinastim besednjakom o skrbi za narodovo usodo slovenski intelektualci šarmirajo. Ti pajčevinarji duha ne vidijo, da s krivično zakonodajo in razčlovečajočim vrednostnim sistemom vse vlade narod uničujejo. Da to že petdeset let vlade članic Evropske unije počnejo. Slovenski in evropski človek je prisiljen odpovedati se vrednotam, s katerimi je, skozi vse zgodovinske preizkušnje, obstoj in življenjski smisel zagotavljal. Zdaj pa mu nedoletna sodrga stvarnost oblikuje, izrojena intelektualna gniloba ga o strpnosti poučuje. Zato učlovečen posameznik ne rojeva, narodi odmirajo. Le neizpisani intelektualci in nespočeti modreci se množijo. In redijo.

Ta intelektualna trohnoba bi zdaj Zoranu Jankoviću Slovenijo izročila. Človeku, ki je javno povedal, da županovanje razume kot vodenje Mercatorja, da je življenje torej podjetje, ki mora prinašati dobiček. Človeku, ki je sinu zagotovil maturo, »ker je njegov sin«. Človeku, v čigar duhovni substanci ni nobenih odtisov slovenskega duhovnega izročila. Človeku, ki nas z gradnjo Potemkinovih vasi šarmira. Človeku, ki izčrpavanje nacionalne blagajne hladnokrvno opravičuje z: »Zakonodaja ne prepoveduje podjetja na Cipru«.

Brad Holland: Brez naslova

Zato je revolucija potrebna. Ne torej zaradi Zorana Jankovića – vsak izsek zgodovine je imel takšne podjetnike in takšne politike. Toda vsak izsek zgodovine je imel tudi mislece, ki so takšne politike javno sramotili; imel je moralne avtoritete, ki so na zastrašujoče prepade duha opozarjali. Danes v Sloveniji vse moralne avtoritete (predsednik Republike, predsednik SANU, predsedniki umetniških asociacij…) Zorana Jankovića podpirajo, intelektualci ga opevajo. To je posebnost našega časa.

Zdaj, ko nas nobena zavezujoča luč ne osvetljuje, je revolucija potrebna – če se ne razvnamemo zaradi tega strašnega ponižanje, nas bodo črvi povozili. Zato apeliram na slovenski narod: Okrepimo etično vitalnost po izročilu Trubarja, Bohoriča, Dalmatina, Vodnika, Slomška, Prešerna, Levstika, Gregorčiča, Cankarja, Kosovela …; ozavestimo celoto obstoja in se uprimo tej intelektualni gnilobi, ki z močjo akademskih naslovov zagotavlja humanistično izkaznico vsakemu ubijanju lepe človeškosti. Furijam kapitala pod levičarskim plaščem ne nasedajmo – njihovo »revolucijo« prezirajmo. Za učlovečajočo revolucijo se pripravimo.

Ljubljana, 1. 11. 2012

Anej Sam